Tudi bosonoge čevlje najraje nosim takole! 
V nosečnosti mi peta nikakor ni več ustrezala in v popolnosti sem preklopila na bosonogo obutev. 
Potem je nastopil čas, da tudi otroka obujeta čevlje. Seveda sem s tem trenutkom odlašala koliko je šlo. . A, da bi bosi hodili v mesto in po nenaravnih površinah mi ni blizu. 
Tako smo kupili prve otroške bosonoge čevlje tam pri dobrem letu in pol, nič prej. Resnično ne vidim smisla zakaj otroku kupovati cevlje dokler je še v vozičku? Ko kobaca jih prav tako ne potrebuje oz. ga celo ovirajo. Ko shodi, načeloma okoli prvega leta, je najboljše, da se to zgodi dejansko res z boso nogo oz. primernimi nogavicami, če se to zgodi v hladnejšem delu leta.
Ali veš, da jim to pomaga razviti tudi osredotočenost, samozavest, boljše uravnavanje čustev, pa tudi boljši razvoj jezika in socialnih veščin? Ja, noga in glava sta precej povezana!
In potem smo začeli hoditi v hribe. Kaj pa zdaj? Kaj ni pravilo, da morajo biti za v hribe oprijeti čevlji nad gležnji? 
Meni se to ni zdelo nogi prijazno, pa smo kljub temu kupili Superfitke, ki jih vsi tako hvalijo. O bog, fanta v njih sploh nista znala hoditi, tiščali so ju in jih nista hotela nositi. 
In smo jih takoj pospravili in kupili nizke bosonoge z dobrim oprijemom. Krasno so se izkazali. Kaj pa gleznji? Delajo! Kaj ni to ravno njihov namen? 
In potem sem začela resno spremljati trende in raziskave in debate mamic. Ker mi je stopalo zares pomemben del telesa in se mi zdi vredno vzeti čas in vložiti energijo. Za nakup čevljev porabim zares veliko časa. 
In opazila sem, da imajo otroci skrbnih mamic res veliko čevljev, medtem ko naša dva v najhujši zimi obujata tople škornje ali nižje, tople, nepremočljive čevlje. Če ni preveč hladno in je mokro pa še dežne škornje. Poleti minimiziramo in imata na voljo nizke cevlje ali sandale. To je to. Ostalo smo bosi, če je le možno.
Medtem ko se bosonogi trg razvija in ponuja celo bosonoge cevlje za v vodo, jaz razmišljam koliko plastike bomo še navlekli na stopala in verjeli, da smo res bosi?! 
V bosonogih čevljih, tistih res dobrih, se počutiš res svobodno. Čutiš vsak del stopala, ki se premika, podlago pod seboj, stopalo je varno pred vročino in nevarnimi predmeti! 
Kaj pa dihanje stopala in stik z zemljo? Meni je sploh slednje izredno pomembno!
Potem pa je tu še vprašanje izbora materialov. Uf, večinoma je plastika, usnje nekako ne morem sprejeti, medtem ko ovcko (fairtrade) sem. Ko kupujem za otroka je toliko faktorjev, ki vplivajo na mojo odločitev, ampak vedno prevlada skrb za njuno zdravje. Pa najsi bo to čevelj, oblačilo, hrana, počitnice …
Gradim temelje, tega se močno zavedam … 
Kaj pa nogavice? Ja, če te stiskajo prste, stopalo, kaj mi potem koristi bosonoga obutev? No, ampak o tem pa kdaj drugič. Naj bo tokrat le nekaj za v razmislek.
