Medtem ko fitnes zveza obravnava jogo kot šport, psihoterapevti pa jo prakticirajo kot terapevtski sistem, se krščanstvo zaveda, da je v jogi veliko več – duhovni aspekt, združevanje z Bogom.
Dejstvo je, da se je joga razvila v Indiji iz prastarih verskih predstav in z njimi povezanimi tehnikami, je starejša tako od Ved kakor tudi od brahmanizma, obstajala je pred samim hinduizmom, zagotovo tudi veliko pred Jezusom, zato lahko trdim, da je nereligiozna tehnika. 🙌
Ne rabi biti človek posebno duhoven, da začuti kako poseben čas je okoli Velike noči in Božiča. Je to povezano z Jezusovim rojstvom, smrtjo oz. vstajenjem? Ne verjamem, saj imata močne korenine v predkrščanskih, poganskih običajih, povezanih s cikli narave: Božič je nadomestil praznovanje zimskega solsticija in ponovnega rojstva sonca, Velika noč pa pomladansko enakonočje, praznik rodovitnosti in prebujenja življenja, ki ga simbolizirajo jajca in poskočni zajci. ☺️
Pa vendar obstaja v vsem tem nekaj globjega, ki mogoče ni nikjer zapisano tako kot zares je, a se čuti. 💓 Še posebno, če se človek prepušča tišini in prostoru v njej. 🧘🏻♀️
Vsako jutro vstanem pred svitom, da se povežem z Bogom, pa vendar ga najdem tudi na vrtu. Njegovo prisotnost čutim tako v moji joga in Vipassana skupnosti, kot v cerkvi. Še posebej, ko si podamo roke in pogledamo iz oči v oči. Ta trenutek se me vedno globoko dotakne. Ko mi starec z zgubanim obrazom, s tako življenjsko polnimi očmi, z obema rokama objame mojo, mi premakne srce. Takrat VEM, da je Bog v vsakemu izmed nas! 💗
Pa vendar je večina ta stik izgubila, večina nas ne uporablja vseh spoznanj, ki smo jih sposobni. V naše razumevanje sveta ne vnašamo vplivov naše posebne kulture, naših staršev in naših otroških izkušenj. Nič čudnega torej, da je svet tako poln konfliktov. 🤷♀️ Okoliščine so takšne, da moramo živeti drug z drugim, a imamo povsem različne poglede na resničnost. Pri tem pa je vsakdo med nami prepričan, da je pravilen samo njegov pogled, saj je ta posledica osebnih izkušenj …
Če smo Evropejci tako verjamemo, da je Jezus belec. Če smo Afričani pa črn. Če smo iz Indije iz Mumbaja verjetno pripadamo hinduizmu. Če iz Turčije pa Islamu. Nagnjeni smo k tistemu verovanju, ki prevladuje v našem okolju, in tako sprejemamo resnice, ki nam jih ljudje v tem okolju pripovedujejo, ko odraščamo.
Tako je razumevanje življenja naša vera – in potemtakem čisto vsak človek veruje – ima vsakdo vero. Vera se razlaga preveč ozko! Mislimo, da je vera verovanje v Boga, kot obred in sodelovanje v cerkvi. 🤦♀️
Dejstvo je, da lahko ima ateist veliko bolj razvit čut za krščansko moralo kot katolik, ki redno hodi k maši!
Vsakdo izmed nas ima cel kup misli in verovanj o naravi življenja. Nekdo vidi življenje kot nekaj kaotičnega, nekaj, kar nima globjega smisla, tako se mu zdi edino pametno, če si privošči vsak užitek, kjerkoli in kadarkoli si ga lahko. Nekdo vidi življenje kot prostor za volkove, kjer je neusmiljenost edini način preživetja. Spet tretji pa vidi življenje kot prijeten prostor, kjer se zgodi vedno kaj dobrega in mu ni treba skrbeti za prihodnost. Itn. Ta pogled na življenje je vedno del naših problemov!
Zato je smotrno napredovati v disciplini in ljubezni, ker si tako nabiramo življenjske izkušnje, s tem se širi naše razumevanje življenja in naš prostor v njem.
Seveda pa velja tudi nasprotno. 🙌✨
