Prebujanje novega dne doživeti v hribih je bil moj dolgoletni cilj. 🙏💓
Ja, sem ga že doživela pozimi. Ampak vsak letni čas nosi svoj čar. 🙌
Danes prvič poleti, ko se dan prebudi okoli 5.30. Hoje je bilo za 2,5 ure in treba se je še pripeljat na lokacijo. 😉 Bila sem pripravljena izpustiti celotno jutranjo rutino, pa mi je mož prijazno nastavil alarm ravno pol ure pred začrtanim startom. Vse se je poklopilo. 🙏
Lora je bila tako zaspana, da skoraj ni odprla oči do samega začetka pohoda. 🙈😂 Meni so pomagali hormoni. Z naglavnimi lučkami smo startale v popolni temi. Najprej smo občudovale jasno, zvezdnato nebo. ✨ Kmalu smo zaslišale prve ptičke, ki se jim je zgoraj pridružila še glasba žuželk. Prazna koča in dih jemajoča narava. Nobena utrujenost me ni spremljala. 💪 Po nekaj urah pa sem čutila naramnice nahrbtnika. Ja, za Camino potrebujem takega kjer nosiš na bokih! ☝️
Pogled v dolino me je opomnil na svojo majhnost in mogočnost narave, ko sem pogledala navzgor. ⛰️
V sredo na jutranji jogi se je rodila ideja o tem izletu. Na popoldanski jogi se je formirala ekipa. Spontano. 💓 Všeč mi je, ko hitrost in cilj nista med prioritetami, ampak doživetje. 🙌 Tako smo pohod opravile res v krasnem ritmu, z umirjenim počitkom na vrhu, tik pod Storžicem. Še nikoli si nisva bila tako blizu. Sv. Jakob je skoraj moja tedenska destinacija in na razpotju me vedno tiho kliče. Danes precej glasneje in verjamem, da se kmalu spoznava še od bližje. 🤩
O občutkih pisati je prekmalu. Kar zdaj močno čutim je hvaležnost: za telo, da zmorem, za močno voljo in zagnanost, za našo krasno deželico, ki nudi obilno bogastvo, za čudovite ženske v mojem zivljenju, ki imajo prav tako kot jaz močno željo po stiku s seboj in izboljšanju kvalitete življenja na našem krasnem planetu.
In ta pot se začne s skrbjo zase … 💓🙌💫
