Nekaj vas je komentiralo objavo, še več vas je vprašalo v zasebno sporočilo.
Vidim, da je zelenjava kar problem. Vsaka mama si želi, da otrok rad jé. Roko na srce, ni lepšega kot videti otroka kako uživa v zdravem obroku.
A kljub temu, mogoče ti spodnja spoznanja pridejo prav.
—> Mi jemo sadje za zajtrk in jutranjo malico (če jo sploh imamo), za kosilo je glavna jed (včasih s solato-poskušam brez, solata je načeloma samostojna jed), za malico načeloma mažemo (kruh in namaz z zelenjavo in stročnicami, ampak tudi to velikokrat preskočimo-tako ali tako preveč jemo) ali kakšni oreščki, za večerjo pa je vedno juha (nekje 2 uri pred spanjem)
Jed naj bo sočna, kar naj bi bilo kuhano naj bo res kuhano, manjši kosi (ne marajo suhe, puste, pekoče hrane-moja dva sicer obožujeta ingver in česen (tudi svežega), ampak malo)
Obrok naj bo užitek, dogodek oz. obred, da se naučijo uživati v hrani, zahvala je zelooo dobrodošla, vsaj kdaj
vedeti želijo od kje pride hrana, kako se pripravi, kje in kako se jo kupi oz. pridela, kaj je kaj ipd.
Krožnik naj bo pisan, hrana naj zgleda yummy
- naj sodeluje pri pripravi (neglede na starost-takoj ko pokaže interes), naj opazuje, okuša, tipa, voha, pripravi mizo, okrasi krožnik ipd.
Vem, traja veliko več časa, kaj se razbije, polije ipd., ampak za koga se splača vzeti čas, če ne za lastnega otroka??
Ni vmesnih prigrizkov! Tega se jaz absolutno držim. Sladoled je pri nas obrok, prav tako palačinke, mafini, pecivo ipd. Ponavadi je to zajtrk ali malica.
Vsak otrok je individum. Mislim, da je zelo pomembno opazovanje, jim prisluhniti in jih vključiti. Ko mi moj otrok reče, da nečesa ne bo jedel, ga vedno prosim za pojasnilo. Neverjetno kolikokrat je razlaga logična.
Npr. zelo radi imamo na sopari kuhan gomolj rdeče pese. Ampak, če ni dovolj kuhana, je mlajši ne more jest. Ko je kuhana jo obožuje. Razumem.
Sama obožujem velike kose. Da ostane čim več hranil, in da ostane poln okus. Otroka, ne. Veliki kosi ju odbijajo. Npr. šparglji, špinača, brokoli, ohrovt … Ko jih narežem na malo jih z veseljem jesta. Večji kosi so no-go. Razumem. In ni mi težko narezati. Korenje jima je pa veliko zelo všeč; solata, kristalka prav tako. Kdo bi razumel?
Ampak, saj vsega ne moremo razumeti. Pomembno je, da sprejmemo.
- Testenine! Obstaja otrok, ki jih ne mara? Moja dva sta nora na špagete. Pojeta in plešeta, ko jih zagledata na krožniku.
Ker vem kako jih obožujeta jih večkrat vključujem v jedilnik. Ampak pšenični niso zdravi, sploh poleti ne. Zato jaz mešam, npr. lečine s pirinimi špageti, v fižolovo juho dodam koruzne polžke, v bučno juho čičerikine ali kvinojine fusile … Veš, da obstajajo odlične testenine iz samo strocnic in vode? Otroci srečni, mama pa tudi.
Oreščke in semena, jeste? Jedi dajo bogat okus, hkrati hranilno vrednost, otroci pa jih običajno obožujejo. Pa še odlična malica so. Moja dva obožujeta, ko jih meljeta v kavnem mlinčku, potem prestavljata v jed ali narežeta in posujeta po jedi.
- Kvasne kosmice poznaš? Včasih pač jed ne rata kot bi si želela. Če povrhu posuješ te kosmiče je jed takoj odličnega okusa. Saj veš, kot parmezan na špagetih. Ampak ti so še zdravi za povrhu.
Sprememba! Stalnica tudi na krožniku.
Poznaš to, ko otrok obožuje neko jed, potem pa kar naenkrat ne več? Nič ti ni jasno. No, takrat jaz uporabim začimbe. Mislim, uporabljam jih skoz. Takrat le malo zamenjam.
Npr. za zajtrk jemo proseno kašo, včasih s sadjem, drugič z oreščki. Pa sta že dva različna zajtrka. Večinoma jo kuham samo v vodi. Včasih dodam klinčke. Okus je čisto drug.
Večinoma je našemu zajtrku dodan cimet, potem ga zamenjam s kardamomom. Pač takšne stvari. Enaka jed, a čisto drug okus. Monotonosti se mi zdi, da nihče ne mara, niti na krožniku.
Moram omeniti tudi vodo. Voda, voda, topla voda je vir življenja. Zakaj topla? Ker drugače “ubijaš” svoj prebavni ogenj. Voda nekje pol ure pred obrokom pomaga ustvariti prebavne sokove. Voda med obroki ni priporočljiva (s tem razredčiš prebavne sokove in oviraš absorbcijo hranil ter samo prebavo; poleg tega tekočina dodatno razširi želodec), če že, pijemo v požirkih samo toplo vodo. Čez dan pa večkrat po malo voda, voda, voda.
Pa naj omenim še neofobijo. Poznaš? Dejansko se otroci bojijo novih okusov, predvsem hrane, ki ima žive barve. Glej no glej, pa saj to je zelenjava in sadje tudi.
Ima tudi tvoj otrok rad hrano rdeče barve ali ga odbija? To ni njegova kaprica, on dejansko tako čuti. Pa zdaj tega ne bo jedel? Seveda bo. Tu pa pride na vrsto pogovor, predstavitev na otrokovim letom primeren način. Pa tukaj nekar ne pozabi, da otroci razumejo svet veliko bolje, kot mi odrasli mislimo. In, saj veš, mame znamo vse.
Mamo to!