Vsako telo gre skozi leta v različne procese – tako fizično, kot duhovno. A žensko telo je posebno.
Iz punčke v deklico s prvim mesečnim perilom.
Iz deklice v žensko s spreminjanjem hormonov v telesu.
Iz ženske v ženo s poroko.
Iz žene v mamico z rojstvom otroka.
Iz mamice v babo z modrostjo.
In za njo ostanejo polna srca … 💗
Tako nekako sama razumem življenje duše v ženskem telesu, ki nosi potencial najvišjega od vseh. 🙌
Kot ženski mi je bilo zaupano telo, ki dela čudeže. V sebi nosi potencial rojevanja novega bitja. Potencial spreminjanja sveta. 🙌
V svoji časovnici sem naredila mnogo napak, velikokrat skrenila s svoje srčne poti in svojo mamo premnogokrat prizadela. 😔 Nikoli namerno, a bila je tukaj in izkoristila sem priložnost … Da je bila vedno TUKAJ sem dojela šele veliko kasneje, ko sem se zavoljo svojega izboljšanja v tej vlogi posvetila najinemu odnosu. Šele pred leti sem tako dojela njeno brezpogojno ljubezen, ki se je kazala na tisočere načine, a jaz sem bila preveč samosvoja, da bi to lahko videla, ko je bilo potrebno. Šele, ko človek zna spustiti ego se odpre srce in oči vidijo resnico …
Ta zavest pa se (lahko) doseže z redno prakso joge. 🙌🧘🏻♀️💓
Ko namreč enkrat jogo zares sprejmeš v svoje življenje in postane del tebe, le ta poseže v vse vidike tvojega bivanja, tudi materinstvo s katerim sta globoko prepletena v duhovnem kontekstu. Vzgojo svojih otrok tako smatram kot svojo sadhano (vsakodnevno duhovno prakso). Zame je to oblika nesebičnega služenja, ki pa mi nepopisno služi v korist notranje rasti, krepitvi potrpežljivosti in čutenja ljubezeni – tudi širše od svoje celice. Vedno bolj se zavedam pomembnosti sprejemanja in spuščanja zavoljo nenavezanosti v družini, hkrati pa tudi pomembnosti mojega lastnega dobrega počutja, ki je ključno za zdravje in dobrobit moje celotne družine.
Ker mama je most med očetom in otrokom, pa hkrati tudi med sorojenci. 💞
Pomembnost trdnega mostu sem spoznala v nosečnosti in vse moje sile so usmerjene v to krepitev – lastne, kot tudi tvoje na skupinskih vadbah, pa tudi preko ekrana z zapisi, kot je ta, ONline praksami in drugimi vsebinami, ki jih prav tako poskušam srčno deliti, kot del moje duhovne prakse. 🙌
Ta in materinstvo mi širita zavedanje, kot tudi srce. Hvaležna sem, da je vloga mame včasih nedopovedljivo težka, saj me to krepi in osvetljuje bistvo življenja. Zdaj, kot mami se je moj občutek lastne identitete razširil, moje zmožnosti so zrasle, moje življenje in srce sta se preuredila. Zdaj se svet drugače vrti, ker ne skrbim več zgolj zase …
Tako sem danes že vstala s solzami v očeh, a tako polnim srcem. Hvaležna, da še vedno imam ob sebi mamo, ki je še vedno tukaj zame, pa če potrebujem ostro besedo, ki me prizemlji, ali toplo, da me pomiri.
Hkrati sem danes že jokala od hvaležnosti za taščo, ki mi je rodila in vzgojila moža. Še celo več, me ima zelo rada, predvsem pa ima nepopisno rada moja otroka.
Brez teh dveh žensk ne bi bilo moje družine, ne moje rasti, ne moje pristne radosti ob zavedanju obilja, ki me obkroža … Res velikokrat ni tako kot bi si jaz (moj ego) želel, a vedno bolj sem zmožna pogledati z druge perspektive in videti ljubezen in ne dejanja oz. situacije. 🙌💓
Vse ostalo so malenkost! 😌
Praznujmo materinski dan, da se opomnimo na to dragoceno vlogo matere, ki ni lahka, a je tako zelo pomembna … Z zavedanjem, da vsaka lahko podari le tisto kar pozna sama. 🌹
