Leto 2023 sem zaključila s knjigo Carlosa Castanede. Njegova prva in moja-njegova prva, a zagotovo ne zadnja. Navdušil me je. 🤩
Pa ne takoj na začetku. 🤷♀️ Vprasanja, ki jih je postavljal don Juanu so bila tudi moja vprasanja, želela, potrebovala sem pojasnila, odgovore. A jih ni bilo. 🙈 Ker jih ni mogoče dati. A to ugotoviš in začutiš šele proti koncu knjige. Vmes pa je um lačen, zmeden in glasen. V določenih trenutkih sem čutila napetost, a moje zanimanje za nadaljevanje je bilo veliko večje kot ta strah pred neznanim. Castaneda dogodke, svoja doživetja tako dobro opiše, da sem na trenutke imela občutek, da stojim poleg na prizorišču, da čutim energijo dogodka. 🤩
Knjige berem počasi, zato se vmes zgodi marsikaj. 🙃☺️ Dvakrat sem bila presenečena, da sem zvečer o eni stvari brala, naslednji dan se mi je zgodilo prav to. Naključje? 😉
Besede don Juana sem res poznorno brala. Vsak njegov stavek se mi je zdel premišljen in pomemben. 🥰
“Drugi te ujezijo, kadar se ti njihova dejanja zdijo pomembna!”
“Kdor se skuša poučiti, se mora pripraviti tako, da živi asketsko, a umirjeno.”
“Ko se človek začne učiti, mu cilji niso nikoli jasni. Njegov načrt je pomanjkljiv, njegova namera nejasna. … Učennje ni nikoli skladno s človekovimi pričakovanji. … In tako trči ob svojega prvega naravnega sovražnika: STRAH! Grozen sovražnik – zahrbten je in težko ga je premagati. Skriva se na slehernem ovinku, preži in čaka. … In takrat naleti na svojega drugega sovražnika: JASNOST! Jasnost uma, do katere se tako težko dokopljemo, razblini strah, a tudi zaslepi. …
Človek je poražen samo takrat, ko si neha prizadevati in se vda.
… naleti na svojega zadnjega sovražnika: STAROST! Ta sovražnik je najokrutnejši od vseh Je edini, ki ga človek ne more popolnoma poraziti, lahko se mu samo upira. …
Vse je samo ena izmed nešteto poti. Zato se moraš vedno zavedati , da je pot samo to – pot. Če se ti zdi, da ne bi smel hoditi po njej, pod nobenim pogojem ne vztrajaj na njej. Da bi to vedno jasno videl, moraš živeti disciplinirano. …
Človeka spravi ob živce marsikaj, še posebej, če nima odločenosti in jasne namere, potrebne za učenje; kadar pa ima človek jasno, neupogljivo namero, ga občutki niti najmanj ne ovirajo, saj jih je sposoben obvladovati. …
Nesmiselno je zapravljati življenje za eno samo pot, še posebej, če ta nima srca. …”
Govori o učenju ali zivljenju ali je to isto? Govori Castaneda ali meni ali obema?
Zares krasna knjiga, polna modrosti, širine, dvomov, ki se razblinijo z odprtostjo in lastnim raziskovanjem … ☺️
