Wow, mislim, da sem podrla svoj lasten rekord. V hitrostnem branju namreč. 😆🤣🙈
Kdaj si nazadnje prebrala celo knjigo v enem vikendu? Pa da ima le-ta več kot 400 strani. 😉
Priznam, da se čudim ljudem, ko mi rečejo, da so knjigo prebrali v dnevu, dveh, celo tednu dni. Jaz običajno potrebujem vsaj nekje 2-3 mesece. Pa že to je zame hitro. Res pa je, da zadnjih 15-20 let berem večinoma knjige za osebno rast. Zame so to knjige, kjer poleg potrebujem list in svinčnik in zadevo zares doživim, ponotranjim.
Zelo rada imam tudi biografije, ki me tako prevzamejo, da vmes potrebujem čas, da zadevo sploh lahko dohajam.
Romani res niso moja prva izbira, a tega sem dobila v priporočilo, ko sem se pripravljala za svoj prvi Camino. Priporočeno knjigo vedno najprej prelistam v knjiznici, če me zares pritegne jo potem raje kupim. Mesec dni za eno knjigo je zame čisto premalo. Poleg tega jih potem rada še veckrat prelistam. Že, ko jo vidim na polici me pokliče k razmišljanju o vsebini …
Ampak z romani imam drugačen odnos. Priznam, da mi je za njih skoraj škoda mojega dragocenega časa, ki ga namenim branju. 🤷♀️😇 A ta govori zgodbo s Camina, zato sem jo rezervirala v knjižnici. Že ko sem jo prijela v roke sem čutila, da gre z mano. Besede, ki so se oblikovale v povedi so me posrkale, kot tornado. Skoraj da sem čutila pot pod sabo, veter in dež na sebi, energijo v prenociščih ter ljubezensko dramo glavnih likov, kot da je moja. Vse od francoskega Clunyja, pa več kot dva tisoč kilometrov hoje do Santiaga De Compostela sem dozivela z njima. Zares krasno opisana zgodba, ki ji je sledilo grenko razočaranje ob koncu, ko sem uvidela, da ne gre za resnično zgodbo. Verjetno knjige sploh ne bi prijela v roke, če bi to vedela prej, a sem vesela, da nisem. 😉
Avtorja sta dejansko prehodila celotno pot in to 2x, ampak odločila sta se za zgodbo, kot je zapisana in ne zares doživeta. Sama imam zaenkrat zgolj izkušnjo s Krka, a prepričana sem, da je vsaka taka izkušnja vredna izdaje knjige in zanimiva za branje.
Je pa knjiga premaknila moje dojemanje Camina. Vsaj te trase. Definitivno je duhovna globina tista, ki me pelje k romanju in ne vera, ali razmišljanje o dopustu kot takem, zato me je presenetila količina alkohola, ki se je popila na tej poti. 🙃 Priložnosti za seks so me toliko presenetile, da sem vmes celo razmišljala ali naj to Gregu povem ali raje izpustim. 🤔🤣
Skratka, na poti ni “dogajalo” samo dejanskim, čeprav izmišljenim romarjem. Tudi moj um je pletel svojo zgodbo, ki še nima zaključka. Verjetno je to tisti Camino po Caminu. 😉 Za vse je pač potreben čas. Tudi za vsebino knjige, da se energijsko vsede. 😉💫
Kljub vsemu, priporočam v branje. Ker je res dobra zgodba, ker Camino res dobro približa bralcu in ker krasno zaposli um za malček brezskrbnosti, hkrati pa ponuja priložnost tudi za osebne uvide. 😉🤩✨🚶♀️🚶📖
