Nisem velika ljubiteljica paradižnikove omake, še manj pasterizacije. 
Je pa res, da imamo viške paradižnika in zame je nedopustno, da se hrana pokvari oz. se jo celo zavrže. 
Pomaga tudi dejstvo, da paradižnik dobro prenaša toplotno obdelavo oz. čeprav se pri večini zelenjave pri kuhanju pozitivni učinki zmanjšajo, pa prekuhavanje tako ne deluje na najbolj cenjeno snov paradižnika – likopen. Obdelan paradižnik vsebuje celo več pozitivnih učinkov kot svež paradižnik, saj je predelan likopen še bolj učinkovit. Za druge vitamine bodo poskrbela ostala živila v jedi. 
Zato sem se lotila priprave paradižnikove omake.
Z navodili sta sodelovali mama in babi (tašča). In med pripravo sem razmišljala …
Čutim nepopisno hvaležnost, da imam možnost priklicati mamo za nasvet. Kadarkoli in karkoli. Njeni nasveti so zlata vredni, saj res dobro in (dokaj
) zdravo kuha. Potem pa je prišla v moje življenje še tašča. Od našega spoznanja pa do prihoda otrok je minilo bolj malo časa, in ko sta prišla otroka je z njima prišlo tudi malček trenja in usklajevanja energij. 
In ravno med kuhanjem paradižnika me je spreletel občutek, da sem dobila bonus mamo. 
Je precej drugačna od moje mame, ampak raznolikost mi je všeč. In sedaj se počasi navajam, da tudi njo pokličem za nasvet. Res je čudovito imeti na voljo modrost starejših. Samo prisluhniti je potrebno. Čutim globoko hvaležnost! 
Torej, paradižnikova omaka. Sladkorja ne maram, potem je logično, da je omaka brez. 
Sestavine:
zrel (!) paradižnik
začimbe (origano, bazilika, sol, poper)
čebula
česen
Steklene kozarce pridno shranjujemo in sedaj so ponovno v uporabi. Prej sem jih dobro umila in segrela v pečici na 90 st. C. 
Tudi pokrovčke sem ponovno uporabila (neprimerne zavržem). Prej umila in prekuhala.
Priprava:
Čebulo sem dobro in na drobno nasekljala ter popražila. Če nimaš volje, jo pred koncem samo sesekljaj s paličnim mešalnikom. Po nekje 10-ih minutah praženja sem dodala nasekljan česen in origano ter popražila da prijetno zadiši. V blenderju sem zmešala paradižnike ter jih dodala čebuli. Vse skupaj sem kuhala eno uro. Nastala je čudovita rdeča barva. Na koncu sem dodala ostale začimbe in prelila v vroče kozarce (do roba) ter fino zaprla s pokrovčki. Takoj sem jih zložila na deko in toplo zavila ter pustila počivat dokler se ne ohladijo (dan in pol). Počivajo na leseni podlagi.
Mi imamo radi bolj tekočo omako. Če želiš, da je bolj gosta, potem kuhaš dlje časa, da se zgosti.
Origano spada med intenzivnejša zelišča, ki vsebujejo intenzivnejša eterična olja. Zato ga dodam jedi že na začetku kuhanja, saj svoj okus in aromo izloča postopoma.
Ali veš, da ima približno 1g origana toliko antioksidantov, kot 400g paradižnikove omake?! 
Ja, res je. Zatorej ga le dodaj v omako.
No, bazilika pa je bolj nežno zelišče, zato jo dodam čisto na koncu. Tako poskrbim, da je ne razkuham ter, da njeno eterično olje ne izhlapi iz same jedi. 
Nas majhni delčki ne motijo, zato pred vlivanjem v kozarčke omake nisem precedila. V olupu je precej koristnih snovi. Če pa želiš, pa seveda precedi.
Uporabnost prepustim domišljiji. Zaenkrat je vizija za dodatek k juham in omakam.
