“Ko premagaš um, si premagal ves svet.”
Guru Nanak
Ko sem zjutraj ob 4.50 odprla oči, sem vstala kot običajno. Šele čez nekaj sekund sem se zavedla, da je prvi dan posta in čas za klistir. Kar se mora poskušam narediti čim prej, da spustim to energijo. 😉 Tako sem samo dala žlico olja v usta, začela zvrkljati, stopila do okna v dnevni sobi in spustila v hišo mrzel jutranji zrak, hkrati zakurila v štedilnik, stopila še na tehtnico, ki je pokazala 59,3 Kg in s prekuhano, toplo vodo ter vso opremo zaprla v kopalnico. Prav smejala sem se vsem dogodivščinam, ki so se mi do sedaj zgodile s spoznavanjem s tem postopkom. 🙈 Ni za v javnost. 🤷♀️🤣 Pestro je bilo na začetku, včasih mokra cela kopalnica, ki sem jo cistila že za dobro jutro. 🥴 Ampak, človek mora poslušati, da zadevo osvoji. Zdaj mislim, da sem postopek osvojila. Slabih 10 min mi vzame, da uredim. Vmes vadim pozdrave soncu, najboljša je strešica v gibanju in kobra z zasuki. Joj, kako prav pride, na vseh področjih življenja, joga znanje. 🙌💓
Kožo sem ščetkala 10 min, stuširala s hladno vodo, z mrzlo le po rokah in nogah. 😇😀
Ko sem stopila mokra izpod tuša sem čutila kako teče kri po žilah, telo dela in ta občutek je meni magičen. 🥰 Naoljila sem kožo ob straneh z MG oljem, ki me ne grize več, kar pomeni, da ni več pomanjkanja. 💪🤩 Ostalo z oljem črne kumine. Krasen občutek je tako svež zaceti dan. Tega ne počnem redno in res paše.
Vse ostalo pa je na mojem rednem programu rutine, zato izvajam skoraj že avtomatsko-se trudim da ne. 😉 Jala neti, Pranayama, drgnjenje jezika, vlaženje lasišča z rožmarinom … Spijem velik kozarec tople limonade in začutim kako pozivi telo, jo vsrka. 😃
Krasen občutek je tako sesti, v prezračen prostor, očiščen od zunaj, kot znotraj, pred toplo peč. 🧘♀️✨ Meditacija v tišini, opazovanje misli sem izbrala za danes, ker čutim, da imam danes kapaciteto za to. Ta mi je najtežja in verjetno edina “prava” meditacija.
Ravno, ko zaključim se zbudijo fantje. Začne se akcija. 🙈 Ampak najprej crkljanje. Tudi, če se mudi, tega ne izpustimo. 💓
Njim pripravim običajen zajtrk, zase sočim 1 korenček. Zmešam s toplo vodo in spijem, žvrkljaje, po požirkih. Dobro dene. Telesu paše. Za seboj si skuham jušni prevretek in ga prelijem v termovko. Vem, v idealnih pogojih tega ne bi, ampak včasih ne gre popolno in je treba najti prilagoditev. 🤷♀️ Vzamem še 1l tople izvirske vode za seboj. Zelo pomembno je, da dovolj pijem. ☝️
Fanta odpeljem v šolo. In za začetek odvodim jogo v njihovem razredu. Joj, kakšen blagoslov je takole zasaditi semena. 🙌✨ Zares sem nepopisno hvaležna za svoje poslanstvo. Otroci so veseli, uciteljica zadovoljna. Svoje delo mislim, da sem opravila dobro in z zadovoljnim izrazom na obrazu se odpeljem do izhodiščne točke za na Jakoba. Otroka prevzamem jaz, zato ne vidim smisla, da se vozim domov. Počakam na hribu. Na poti navzgor čutim, da moja energija ni v top formi, zato hodim zelo počasi, vmes počivam. Lorči uživa poleg, prevohlja vsako luknjo. Poslušava ptičke in se nastavljava soncu. Po vsem tem deževju je tale topel sonček pravi blagoslov na moj prvi postni dan. Vzamem ga, kot dober znak. 😉
Na vrhu doživim pravljico in v njej uživam slabe 3 ure. Berem, pišem dnevnik, meditiram, objavljam. Lora brani najin teritorij. Je pač terier. 😁
Ko pridem po fanta sta dobre volje. Gužve na poti domov ni, doma pa spet akcija. Slabe pol ure imam, da se pripravim za vadbo v Ljubljani, fantoma malico, zase tekočino, zalijem rastlinjak in že sem spet na poti. Med potjo opazim, da sem pozabila pijačo. 😱 Ustavim se v manjšem Merkatorju in edino kar najdem v steklenici je Radenska. Vzamem jo in postavim na sonce, da se pogreje. Vožnja v Lj mi vedno predstavlja stres, zato diham in pazim na nivo kortizola v telesu. ☺️ Tik pred samo vadbo opazim, da se mi rahlo zavrti, zato postanem previdna. Med vadbo opazim povečanje sline v ustih, kar me malo moti, a sprejmem. Krasna vadba je bila in vse zadovoljne, opolnomocene zapustimo prostor. ☺️
Na poti domov se ustavim v trgovini, kjer sem naročila zelenjavo za socenje (stebelne zeleno, korenje in rdečo peso) ter komarček in brokoli za juhce. Doma na hitro fantom skuham juhco za večerjo, pripravim čaj za po vadbi in že sem v studiu. Zopet čutim povečanje sline v ustih ter rahlo vrtoglavico, a kljub temu vadba poteka odlično. Do trenutka, ko zazvoni zvonec. 😯 Fanta vsa objokana pridrvita, da se kregajo v hiši. Pošljem ju nazaj, naj se sami zmenijo. Gresta in jaz nadaljujem z vadbo, a čez 10 min prideta nazaj. 🙈 Tokrat ju postavim v garderobo in prosim za tišino. Nadaljujem v miru z vadbo, a del mene čutim, da je z njima, kot tudi z Gregom. Ko pridemo v hišo Grega in Lore ni, predvidevam, da sta šla na sprehod. Na hitro pospravim kuhinjo, pripravimo se za spanje, preberemo samo dve strani, ker je že pozno in zaspimo. Zbudim se ob 21., popijem kozarec tople vode in grem v svojo posteljo ter berem. Čutim nemir, ker Grega ni, hkrati me začne preganjati misel, kaj če ni bil čemaž, ki sem ga dala fantoma v večerno juhico. 😮 Vem, da je nemogoče, ker vsak listek posebej pregledam, poznam čemaž, podlesek in šmarnico, ampak um ne neha in na trenutek me spreleti groza. Diham in mirim um, zaspim. Zbudi me Grega, ko pride, spet zaspim nazaj. Zbudim me drugič, zaspim nazaj. Zbudi me tretjič, ko pride v posteljo. Tokrat odprem oči, oba potrebujeva pogovor. Fanta sta povedala svojo zgodbo, Grega pove enako. Ker jima ni prižgal TV sta ponorela, dobesedno. Včasih pritiskata do konca, dokler zmoreš oz. dokler ne zmoreš več in ti trenutki so grozni, intenzivni, za vse vpletene. 🥴 Fanta znata takoj spustiti, se opravičiti, Grega ima več težav s tem. Čutila sem, da ne bo preklopil, zato sem mu zaupala svojo skrb s čemažem. Povem tudi, da vem, da je to igra uma, noče, da sem na postu. Um se vedno igra z nami, ko se odločimo za kaj novega. 🙈 Čisto je znorel, a iz jeze, preklopil na hvaležnost. Raje imam, da je jezen name, kot na fanta. 🤷♀️ Fanta sta mirno spala, končno objeta zaspi a tudi midva …
Dolg dan je bil, pa tudi pester, a kar se tiče posta je vse potekalo krasno. 🤩
Misel za uglasitev:
Zanima me kam me bo vodilo potovanje. Prostovoljno sem se odločila zanj in trdno zaupam, da bo lepo. Narava me vodi, nanjo se lahko zanesem …
