Od vseh odnosov je najtežje vzdrzevati dober zakon! 🤷♀️😉
Malce več kot polovica vseh, ki se poročijo, ostane skupaj do konca življenja. In če ostanejo skupaj še ne pomeni, da živijo dolgoleten srečen zakonski odnos. 🥴 To je tisto kar mene najbolj skrbi. Eno je biti srečen kot posameznik, drugo pa biti srečen skupaj. Težko je že najti se, najprej sebe, nato partnerja s katerim uživata življenje in to v vseh obdobjih življenja. Utopija? Ne! Pač pa delo, konstantno delo. Ker se vedno bolj zavedam, da če sva midva slabo sta tudi najina otroka tako. In če sva midva dobro, sta tudi najina otroka dobro. 🙌 Zato je vredno vsega truda, zame, zanj in za njiju. 💗
DR. Glasser piše, da je razlog zs neizpolnjen zakon v psihologiji zunanjega nadzora. Pravi, da zunanji nadzor izvaja 99,9% ljudi na svetu. 😱 Ker nihče ne prevzame odgovornosti – vedno so krivi drugi ljudje, dogodki, okoliščine … 🙃
Omenja sedem razdiralnim navad psihologije zunanjega nadzora: kritiziranje, obtoževanje, pritoževanje, sitnarjenje, grožnje, kaznovanje in podkupovanje ali nagrajevanje za pridobivanje nadzora.
Ko se znajdemo v zakonski krizi običajno razmišljamo o odhodu oz., če ostanem se mora spremeniti on, da bom srečna. 🙈 In ker je kriva druga oseba, ne mi, niti ne poskušamo spremeniti lastnega vedenja. Zato smo še kar naprej nesrečni, kompenziramo z izvenzakonskim ljubkovanjem, nakupovanjem, raznimi odvisnostmi …, nesreča pa se samo stopnjuje. 🥴
Na poti sprememb v boljši zakon za oba se moramo veliko naučiti o sebi.
DR. Glasser in njegova žena v knjigi ponujata psihološki pristop imenovan teorija izbire. Ne velja samo v zakonu, temveč v vseh vidikih življenja.
Z njo nadomestimo univerzalno destruktivni zunanji nadzor in uči, da sami izbiramo kar bomo naredili ali čutili, vključno z lastno bedo in trpljenjem. Če se torej želimo počutiti bolje, moramo spremeniti način NAŠEGA življenja. To pomeni, da moramo podrobno pogledati kako se odzovemo, ko imamo težavo z razumevanjem z drugimi.
V odnosu moški in ženske zelo drugače čutimo in zadovoljujemo potrebe po preživetju, ljubezni in pripadnosti itd.
V začetku zakonskega življenja veliko partnerjev, še posebej žensk, seks zavede v prepričanje, da jih moški ljubijo bolj kot jih dejansko. Piše, da je to zato, ker je pri ženskah, za razliko od moških, seks genetsko bolj povezan z njihovo potrebo po ljubezni, kot s potrebo po preživetju. Moški z močno potrebo po preživetju potrebuje veliko seksa in se na začetku vede ljubeče , da to tudi dobi. Ko ženska to spregleda njo seks začne zanimati manj – čisto hormonska zadeva. Moški postane razdražen in začnejo se težave … 🥴
Zanimiva je razlaga glede zadovoljevanja potreb po ljubezni in pripadnosti. Do majhnih otrok smo zelo ljubeči. Po drugi strani pa z enako intenzivnostjo nismo sposobni ljubiti odrasle osebe. Morda zato, ker majhni otroci potrebujejo več pozornosti in nege. Zadovoljitev teh osnovnih potreb pa je zelo zadovoljujoča in starši v zameno od majhnega otroka ne pričakujejo veliko. Običajno je dovolj, da vidimo otroka srečnega. Toda ko otroci odrastejo začnejo starši od njih pričakovati več. Zdi se popolnoma razumno pričakovati nekaj v zameno po toliko vloženega truda in ljubezni. In ko od otrok ne dobijo pričakovanega začnejo kriviti drug drugega, s čimer zmanjšajo količino ljubezni, ki so si jo pripravljeni dati in zakon se krha … 🤷♀️
Zahtevati karkoli v zakonu je odbijajoče! ☝️
Spoštovanje je moja osebna mantra. 😇☺️ Se s tem dejanjem, odločitvijo spostuješ, Anja?!, se redno sprašujem. Otroka opozarjam na spoštovanje do materialnih stvari, mej, živali, narave … DR. Glasser pravi, da je za dosego spoštovanja minimum dosežen že s tem, da nas nekdo, ki ga imamo radi, posluša. Če tega nimamo, se najprej borimo, da bi to dobili, kaj kmalu pa se večina vda in potem niti ne poskusa več komunicirati in odnos je močno poškodovan. 🫤
Potreba po spoštovanju pa izhaja iz potrebe po moči. Človek težko sprejme šibkejši položaj v kateremkoli odnosu, še posebej pa v zakonu. Pravi, da odnose redko uniči pomanjkanje ljubezni, pogosto pa se dogaja, da ljubezen ne more ostati v odnosu, ko eden ali oba partnerja verjameta oz. doživljata, da nimata dovolj potrebne moči, spoštovanja.
Tik preden sem spoznala Grega sem dojela bistvo zakona, in sicer, da morava biti partnerja prijatelja, ki uživata v družbi drug drugega. Z njim mi mora biti lepše, kot pa, če sem sama. To pa zahteva delo, prilagajanja … Enakopravna moč temelji na poslušanju, na pozornosti. Najpomembnejše pa je dejstvo, da lahko nadziraš le lastno vedenje. No, slednje sprejemam šele zadnja leta. Prej sem tudi jaz terapirala svojega moža. 🫣 Čisto na podzavestni ravni. Prav tako sem veliko kritizirala, usmerjala itd. Še vedno se mi dogaja, saj je te vzorce res zelo težko spremeniti. A zdaj sva tako daleč, da se prijazno opominjava in zavestno popravljava.
Midva imava oba veliko potrebo po svobodi, zato se na srečo tukaj razumeva in ne zaklepava. Skozi prebiranje vsebine te knjige pa sem spoznala, da imava še veliko prostora pri zabavi. Ja, veliko se zabavamo skupaj kot družina, a midva en z drugim pa zelo redko.
Torej nadziram lahko le samo sebe, lastno vedenje! Če nisem zadovoljna v partnerskem odnosu, se moram osredotočiti na to, kaj lahko JAZ naredim, za izboljšanje odnosa, ne pa poskušati spremeniti partnerja. ☝️
Zelo zanimivo je dejstvo oz. posledica, da se partner skoraj vedno spremeni, ko se zacnemo obračati navznoter, k srcu in se znebimo zunanjega nadzora.
Meni tukaj pomaga joga praksa. Vedno znova me sidra v srce in pomaga delovati iz tega centra. To ljudje čutijo in odnos se spremeni … 💓
Teorija izbire: poslušanje, podpiranje, opogumljanje, spoštovanje, zaupanje, sprejemanje in pogajanje v primeru nesoglasij.
Srčno priporočam branje te vsebine, ker zares ima ogromen potencial … 😉🤩
