Vzgojena sem v krščanski veri. Vsako drugo nedeljo smo bili pri maši, redno sem hodila k verouku. Rada sem hodila, ker smo imeli res krasnega župnika – dovolil nam je spraševati, dovolil je dvomiti. A njegovi odgovori me nikoli niso zadovoljili.
Kadarkoli sem sedela v klopi in poslušala pridigo sem čutila dvom, ki se je močno oglasil v meni. Zato sem nehala hoditi k maši. Vsa ta leta sem čutila, da zgodba, ki jo poslušam ni resnična. Čutila sem močan vpliv človeka v vsej zgodbi, a čutila sem tudi da je nekaj resničnega v tem …
V decembru smo z družino stali v polni cerkvi in ko je župnik zopet oznanil, da je bil Jezus brezmadežno spočet je moje telo impulzivno odreagiralo s smehom, da sem presenetila še samo sebe. 🫢🤫 Zelo nerodna situacija je bila. 🤷♀️☺️
Vedno znova sem čutila močno reakcijo mojega telesa ob poslušanju evangelijev in pridige. Hkrati vedno v cerkvi začutim neko povezanost, čutim, da je nekaj na tem. Zato sem rada pela na koru, brala berila in zato še vedno rada obiskujem (prazne) cerkve, berem evangelije doma in iščem Boga, stik z njim.
Marijin kip me je vedno privlačil. Že pogled nanj je premaknil nekaj v meni. Dolgo nisem vedela, da sta obstajali dve Mariji. Ko sem to spoznala me ni vleklo k materi, ampak k najljubši učenki. Nekaj posebnega sem čutila na njej. Kot je Jezus rekel: “Marija Magdalena je v nasprotju z apostoli tista, ki je sposobna videti luč, dano ji je posebno znanje.”
Leta sem iskala knjigo, ki bi mi razjasnila dvom, me približala k Jezusu, Mariji, k Bogu. Očitno nisem bila pripravljena. Namreč zdaj, ko sem, je tako lahkotno prišla ta knjiga k meni, da je skoraj težko razumeti, da sem jo iskala vsa ta leta – Evangelij Marije Magdalene.
Moje branje poteka počasi, zelo počasi. Berem namreč tik pred spanjem in če mi urnik dovoli, ali pa, če me vsebina tako povleče, včasih berem tudi na sončku v hribih. Ti trenutki so zame neprecenljivi. Takrat čutim svojo dušo kako zaživi. 🥰
Tako običajno zvečer preberem le stran, dve, tri in že spim. A tokrat je bilo vse drugače. Vsebina me je pogoltnila. 🫣 Nobena knjiga do sedaj še ni prebudila tako močna čustva v meni. Običajno zjutraj razmišljam o prebrani vsebini in potem lahkotno spustim. Ta knjiga me je držala vpeto skozi celotni dan. Zvečer sem komaj čakala, da jo zopet primem v roko. A vedno s strahom. Njena, njegova zgodba je grozljiva. Njegovi nauki tako globoki …
“Ljubite drug drugega.”
Moraš poznati sebe in biti resničen, če hočeš pričati o resnici.
Z vsakim novim otrokom se Bog rodi na Zemlji.
Pomisli na ptice, ki jadrajo na nebu, na njihovo zaupanje v krila. Povsem gotove so, da jih nevihta nese naprej, dokler zmorejo v mirnem zaupanju pluti z vetrom. Zamisli si, da si ptica, sila, ki vleče skozi tvoje telo pa veter. Predaj se in sledi mu.
Apostoli so judje, zasidrani v starodavnih predsodkih o tem, da ženska nima duše in da je moški edino človeško bitje.
Nebeško kraljestvo je blizu, je rekel. Vendar so to napačno razumeli, kot še toliko drugega. Pozabili so njegove besede, da je nebeško kraljestvo v nas in novo kraljestvo med nami.
Kristjani vidijo Jezusovo smrt kakor žrtvovanje. Ni dojela širšega pomena tega učenja.
Prišel je, da bi pridigal strpnost, ponižnost in ljubezen. In kdo se ravna po teh vrlinah, če ne matere?
Po naključju. Potem se je nasmehnila. Če obstaja kaj takšnega, kot je naključje, je dodala.
Odločila se je, da ne bo obujala starih spominov, ampak se bo raje spominjala z očmi in ušesi, s kožo in nosom.
Čaščenje očeta in matere v vseh življenjskih plasteh lahko pripelje do tega, da ostanemo … nezreli. Moraš se upreti družini, da bi bil svoboden. Biti odrasel in neodvisen.
Nasprotoval je načinu na katerega skrčimo ljubezen na osebne vezi. Lahko je ljubiti najbližjega, težko pa je ljubiti najbližjega, ko ga srečaš kot razcapanega berača ali zločinca.
Kaj je bilo po tvoje najpomembnejše v njegovem učenju? Sprava in odpuščanje. Začeti moraš pri sebi, priznati svoj strah in sebičnost. Obžalovati kar se je zgodilo in si odpustiti. Ko zmoreš to storiti, ti ni več treba obtoževati drugih.
Jezusov Bog je skrit v vsakem srcu.
Tvoje sanje vedo več kot ti.
Težko razumem. Zakaj ljudje živijo zunaj svoje narave? Človekova prava narava, notranje jedro, je Božja. Od tam govori, čemur pravim Božji glas. Vsem. Vendar so odmaknjeni in ne poslušajo. … Ne upamo si. Naša varnost je v prepričanju, da lahko obvladujemo življenje.
Marija, sploh nisem vedel, da so ljudje tako zli.
Jezusova sporočila ni mogoče stlačiti v dejstva.
Njegovo učenje je v glavnem temeljilo na stari modrosti.
Rekel je tolikokrat in tako jasno, pa vendar ga nihče ni razumel.
Ne pišite postave …
V človeški zgodovini mrgoli velikih preroditeljev. Največ je ostalo nerazumljenih, njihovo učenje pa so priredili veljavnim predsodkom.
V svečanih ritualih in nedoumljiv in molitvah lahko najdemo uteho za svojo nesrečo. Cena je zmerna, misli večina ljudi, poslušnost in črednost. Delaj, kot pravi nova cerkev, in vse bo vredu.
Njihovemu Bogu ni bilo dovoljeno, da bi potreboval žensko.
… vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.”
Zgodovina je zgodba. In zgodb o Mariji Magdaleni, Jezusu ne bomo najbrž nikoli mogli popolnoma preveriti. Nikoli ne bomo zares vedeli. Lahko pa si dovolimo čutiti …
Zdaj čutim mir. 🙌💓✨
