Mantra: “Na cilj bom prispela ravno ob pravem času!” ne samo da pomirja, ampak dejansko dosežeš ta cilj. 😉🤩
Tako tudi mi danes zjutraj. 💪
Medtem ko je lansko leto fantoma bilo gladko malo vseeno, če sta vsako jutro zamujala je letos zgodba čisto drugačna. Zelo pomembna jima je točnost. Tako zdaj zjutraj tudi mi lovimo čas. 🤷♀️
Ker je mož še vedno na službeni poti so vse obveznosti na meni. 🥵 Super mi je šlo, dokler nisem šla odpret kokoši in račk. Takrat sem spoznala, da so brez hrane in tako jih pa res ne morem pustiti. Polnjenje mi je vzelo dodatnih 5 minut. 🙈 Fanta sta medtem uživala v zajtrku in danes sta onadva prvič čakala mene. Ker je bilo treba še sčistiti Kraljičin 🐈 wc, pa prenesti cunje iz pralnega v sušilni stroj ipd. Dejstvo, da sem jaz kriva za zamujanje ni pomagalo. 🙃 Tako smo mantrali in vseeno uživali na poti. Zanimivo. Prispeli smo dobrih 5 minut čez osmo in po nekem čudežu še niso začeli in ju je večina pričakala na hodniku, s še vedno odprtimi vrati učilnice. Običajno so zelo točni. Deluje! Vedno. 🤩✨
Fanta sta zadovoljno zakorakala v razred, midve z Lorči pa proti Parku Brdo. Ker kužki v park niso dovoljeni sva se odločili za krog okoli. Skrajni čas je, da ga končno prehodim. Kar nekajkrat smo že startali pa nas je vedno nekaj obrnilo – nazadnje hud naliv. 🙈🤣
Upala sem na soncek, a pritiskal je mraz. Prvič letos me je zanohtalo. 🥶 Tako sem pospešila korak. Gibanje hitro ogreje in za motivacijo sem razmišljala o rjavi maščobi. 🥰 Poigravala sem se z mislijo ali hladen zrak takole na sprehodu prav tako, kot mrzel tuš, kopeli in spanje v hladnem prostoru, aktivira rjavo maščobo? Zakaj ne bi? Izpostavljanje mrazu je izpostavljanje mrazu. 😉 Rjava maščoba namreč proizvaja toploto, za kar porablja energijo, oz. spodbudi porabo kalorij. Vidiš zdaj zakaj je koristno, da te kdaj tudi zebe?! ☝️ In ne, ne boš kar takoj zbolela zaradi tega! V bistvu nas kratkoročno izpostavljanje mrazu krepi. 💪🤩
Malo manj kot 10km hoje je lep čas za razmišljanje o marsičem. 😉 Jaz rada dovolim umu, da napleta. Tako opazovanje mi pove veliko o meni. Vzamem pa si tudi čas za sidranje v trenutek, da ozavestim okolje, pa svoje občutke, zato se občasno fokusiram na dih. Okolica gozda prija mojemu telesu in duhu. 💓 Sonček občasno poboža le za odtenek, a takrat se hvaležno obrnem k njemu in dovolim si polnitev … ☀️🍁✨
Pot se zdi, kot da je samo najina in občasno me ponese nazaj na Camino. Spomini so še sveži, občutki tudi. Rada hodim in opazujem naravo okoli sebe, kot tudi sebe znotraj. Danes opazim razliko v občutku v medenici. Že drugi teden se na praksi joge posvečamo temu delu telesa in praksa definitivno učinkuje. 🥰 Rada čutim svoje telo, v lahkotnosti. Tako razmišljam tudi o hvaležnosti zanj. Nič ni samoumevno in vse je povezano. Vedno bolj čutim oboje.
Dve uri mineta pre-hitro, malo manj hitro mineva moj 24-urni post, ki sem ga začela včeraj na Jakobu. 🙃 Prekinitveni posti so mi tako blizu, kot hoja. To je nekaj mojega, moj način življenja. Del vsakdana, slednji od julija 2021. Hoja? Verjetno od prvega leta starosti. 😂 Res rada hodim. Takole v naravi, brez specifičnega namena pa najraje. 💓
Ker je včasih tako zelo lepo samo biti … 🍁✨ Brez ure, brez obveznosti, brez hrane, brez teže … in tudi brez misli … 💫
