Moja lička so spet polna, moje telo v stanju, ki mi najbolj služi; ko se pogledam v ogledalo spet vidim sebe. 
Danes sem za zajtrk pojedla ovseno kašo in s tem prekinila čas postenja. 
Čutim, da so se energije znotraj mene posedle … 
Post ni rešil vseh mojih izzivov! 
Jih je pa OSVETLIL! 
Post je samo raziskovanje, priložnost, da resetiraš, je začetek nečesa novega. 
Kako bom nadaljevala?
Čutila sem, da bo tokratni post odskočna deska za skok v novo področje mojega življenja. Sem na točki, ko je več stvari v mojem zivljenju del mojih dolgoletnih sanj. Zares polno in hvaležno Živim! 
Živim svoje sanje. Nič pa ni popolno in občutek imam, da te sanje drago plačujem.
Vsi stebri v mojem zivljenju niso dovolj močni. Vsaj ne tako, kot bi si želela.
Fokus imam predvsem na tistih močnih, ampak sedaj se zavedam, da tako ne bom okrepila preostala dva, ki se mi majeta. Druga polovica leta bo namenjena tema dvema. Ker močan si samo toliko kolikor je močan tvoj najšibkejši člen, ali ne? 
