Verjetno je spet čas otroštva tisti, ki vpliva na moje delovanje v odraslem obdobju – tudi glede gibanja. 😉
Moja starša nista športnika. Ne enega ne drugega nisem nikoli videla zares teči, kolesariti ipd. Vedno pa smo bili aktivni otroci. S sosedovimi otroci smo se preganjali po hribu ves čas, v vseh letnih časih, vsak dan. Vreme nikoli ni bila ovira. Mogoče je to tisti spomin, ki me vedno znova poklice k akciji ali pa le prepričanje, da je vsakodnevno gibanje cilj k dolgoživosti. 😉🤔
Kadar prispem na novo lokacijo moje oči vedno spontano najdejo primerne kotičke za prakso joge, meditacijo, tek, kolesarjenje … Nimam nikoli vnaprej določenega plana kako bom poskrbela za gibanje, prepustim se lokaciji in priložnostim, ki jih bo ponujala.
Tako sem včeraj zagledala te stopnice za našo hišo in spreletel me je močan klic po intervalnem treningu. 🏃♀️Čakala sem na primeren trenutek, ki se je pojavil po večerji, ki sem jo preskočila. Otroka sta bila takoj za akcijo. Sicer sem menila, da me bosta le opazovala, a sta se pridružila pri ogrevanju, ko smo le hodili gor in dol. Nato smo nastavili čas na 20 minut in začela sem s tekom navzgor in hojo navzdol. Zagnala sta se kot dva dirkalna konja, kar me ni presenetilo. 🤣 Z njima spoznavam, da smo rojeni s tekmovalnostjo v krvi, predvsem do sorojenca. Tretji krog sem imela rahlo trde noge, ko sta fanta še veselo poskakovala. 😮 Peti krog so moje noge spet postale lahkotne, fantoma pa so počasi pojenjale moči. Tako smo trenirali dihanje. Sama vedno težim k globokemu dihu skozi nos, tudi pri intenzivnejših vadbah. Izdihnem skozi usta le, ko potrebujem malo ohladitve ali ko res postane težko-redko grem do sem. 🤪 Zanju je to še preveč, tako sta začela z dolgim vdihom skozi nos in izdihom skozi usta ter tako tekla še nekajkrat z mano vsak drugi krog, vmes pa počivala.
Krasni občutki so me oblivali. 🥰
Uživala sem v njuni družbi ter poleg opazovala odzive v telesu. Všeč mi je, ko opazujem delovanje telesa. Mišice so zato, da jih uporabljamo in rada imam tako akcijo, kot počitek. To je bil trenutek močne akcije, predvsem za noge, zadnjico in trebuh. Z leti sem se naučila tudi uporabljati roke, ki zelo pripomorejo pri vzdržljivosti. Tako vem, da so tudi pljuča danes dobila konkretno porcijo predihavanja. 💪🤩
Ali veš, da strokovnjaki pravijo, da se med tekom pljuča razstrupljajo nekje 6x hitreje? 😀 Povečana količina kisika v pljučih le-ta naredi močnejša in pospeši absorpcijo kisika. In če dodam še podatek, da med dihanjem naše telo porabi le 5 odstotkov vdihanega kisika ostalo vržemo iz sebe in potem se isti krog ponovi, potem se zavem kako zelo pomembno je za krepitev imunskega sistema, dobro delovanje naših organov, vsakodnevno gibanje. 😉🤩
Tokrat sem ga zaključila z nežno, kratko jogijsko sekvenco ob sončnem zahodu. 🌅 Piko na i, že tako doživetemu dnevu, pa je narisalo večerno kopanje. Ta čas je vedno morje samo naše, ni skrbi za premočno sonce in tudi strah za jutrišnji muskifiber je čisto odveč. 🌊🤩😉
