V cetrtek mi je jogistka ponudila sveže pečeno pehtranovo potico. 🤩 Vljudno sem vprašala ali vsebuje mleko, maslo, smetano oz. kaj živalskega, in ko je pritrdila sem odgovorila s hvaležnim ne, hvala. 🙏Tako je prišlo do debate ali otroka ne uživata mleka. 🤔 Ne, nikoli nista uživala mleka in srčno upam, da ga tudi ne bosta. Moje prepričanje namreč je, da termično obdelano mleko v našem telesu naredi več škode, kot koristi. Tudi lokalno od kmeta? Ja, tudi takšno, ker vsebuje veliko sestavin, ki jih ne želim v naših organizmih. 🙅♀️
Zelo sem pozorna na vibracijo svojega srca in v tem trenutku se je premaknila. 😯 Takoj zatem sem si v mislih izgovorila mantro: “Morda pa se motim?!” 🤷♀️ In spomnila na knjigo, ki sem jo ta dan začela brati … ☺️
Na vibracijo srca sem pozorna tudi, ko mi kdo priporoča knjigo v branje in v torek ob tej je srce navdušeno poskočilo, zato sem še isti dan skočila do knjižnice. Takoj me je povlekla vase. Najbolj všeč so mi bile zgodbice, ki so jim pozorno prisluhnili tudi moji fantje. Vsi štirje smo se veliko naučili s to knjigo. 🥰
Celotna vsebina je bogata in globoka, zanimivo pa, da veliko govori tudi o smrti, ki je zaradi praznikov prav aktualna tema mojega razmišljanja. ☺️ Prvič sem brala o postopku evtanazije v knjigi pred veliko leti, zdaj drugič in moje dojemanje tega je še vedno razdvojeno. Avtor je dogodek tako dobro opisal, da sem skoraj sedela z njimi ob postelji. In to je ta čar knjige, ki me vedno prevzame. Prvič, s knjigo sem v avtorjevem umu in drugič, dogodke doživljam (po svoje) z njim. 🙌🤩
Brati zunaj na prijetnem jesenskem sončku, ob kozarcu aronije in veselem ustvarjanju preostalih članov družine je zame pravi blagoslov. 🙏🥰 To so zame trenutki globoke hvaležnosti, ob zavedanju kako malo je potrebno da se življenje osmisli – biti skupaj in uživati skupaj – vsak po svoje, a povezani v ljubezni, trenutku, kraju in času. 🙏
Ravno sem jim brala zgodbo o minljivosti, ko se mimo na kolesu pripelje gospa, prijazno pozdravi in reče: “Kmalu bo minilo.” Z možem sva se spogledala in nisva mogla verjet izjavi, ki je priletela ravno ob tem času. 😱 Mogoče je mislila na vreme, mogoče na kaj drugega, mogoče pa je bilo sporočilo Univerzuma … Kdo bi vedel. 🤷♀️
“Kaj se namreč zgodi, ko življenje nehamo jemati za samoumevno? Kaj se zgodi, ko resnično, z vsem svojim bitjem, dojamemo, da drug drugega nimamo za večno? Nimamo več časa za kompromise. Nekega dne se bomo morali posloviti – od prav vseh ljudi, ki nam nekaj pomenijo. To, da drug drugega nimamo večno, je edino, kar zagotovo vemo. Vse drugo je mogoče …”
Natalija, hvala! 🙏☺️
P.s. Na koncu sem vseeno hvaležno vzela 2 kosa potice za moža. Ker je bila ustvarjena in ponujena z ljubeznijo. Zdelo se mi je prav. In bil je hvaležen. 🙌🥰
