ZAKLJUČEK POSTA
Čisto vsaka knjiga opozarja kako pomemben je zaključek posta. Preveč hrane, neprava izbira hrane te lahko pripelje na urgenco. 🤔🥴
Jaz nimam težav z izbiro. Moje telo klice po sadju in zelenjavi, surovo mu paše. Ampak količina. Tukaj je nujno potrebna SAMODISCIPLINA!
Povem ti, lažje je jesti nič, kot malo. 🤷♀️ Vsaj meni. 🙈
Takoj, ko telo dobi vlaknine se sproži prebava in z njo občutek lakote. Zdaj gre vsa pozornost v to smer in ta občutek me iritira. 🙈
Zdaj nimam filtra, zdaj ne toleriram in zdaj bi mogla na počitnice v samoto. 🌳🦌 Ampak, če ni priložnosti za to je treba zbrati vse moči in jih usmeriti v mir. 💪
Meče me iz ravnovesja, pošteno, priznam. Na trenutke mi je zelo težko, ker poleg tega postaja glasna tudi psiha. 😮😬
Vse nerešene stvari prihajajo na plano in delo na vrtu mi pomaga, da diham, da ozaveščam, da se dvigujem v srce. 🙏🦶👩🌾💓
Vedela sem, da bo ta del posta izziv, ker je bil že prvič. A če je prvič bilo težje izvesti sam postni del, je tokrat tole veliko bolj intenzivno. 🙃🫢
Paše mi sonček, paše mi vrtnarjenje, narava in noro paše jesti. 🙌🤩 Vsak grižljaj res dobro prežvečim, ker si želim to spremembo in ker je tako dober občutek mleti nekaj v ustih. Zanimivo je, kako čutim želodec, ko se vklopi. 🤩 Spet mi je normalno toplo in ne potrebujem več klistiranja. Peristaltika deluje bp. 🙏✨
Moja teza je obup. Sploh se ne smem pogledat v ogledalo in komaj čakam, da pridem nazaj na 59 kg. A počutje je na prvem mestu. Rada bi ohranila to lahkotnost v telesu, ki je vladala večino časa postenja. 🙏✨ Zdaj sem v središču viharja, ki zagotovo mine, kot vse drugo. Čar minljivosti, za katerega sem trenutno izredno hvaležna. Verjetno tudi moji fantje, ker trenutno res nisem najboljša verzija sebe. 😞
Pranayama, dihalne tehnike so trenutno moj najboljši prijatelj. 🙏😮💨
