Okoli drugega leta otroku začne dozorevati leva možganska polovica in pojavi se intenzivno obdobje “zakaj”. Seveda, obdobje mine, a zelja po raziskovanju se le preoblikuje. ☺️
Sama čutim že od nekdaj močno potrebo po razumevanju zakaj nekaj počnemo in kam to delovanje vodi. Hitri odgovori me ne zadovoljijo, zadevo zaključim šele ko pride globoki mir. 😌
Ena od takih stvari je npr. zakaj fižol pred kuhanjem namakamo. Mama je vedno odgovorila, da zato, ker se potem hitreje skuha. Že, že, ampak meni to ni bilo dovolj. Čutila sem, da je zadaj nekaj globjega. Danes vem, da z namakanjem zgolj posnemamo naravo, spiramo naravne zaviralce rasti, da se seme odpre in postane živo – se prebudi. Hkrati pa se s tem olajša prebava in hranila v živilu postanejo za naš organizem dostopna. Pa to ne velja zgolj za fižol, ampak vse stročnice, semena, oreščke … Pa vendar toliko ljudi tega ne počne, ker za to je potreben čas, ker ni znanja.
Včasih je človek živel v stiku z naravo in deloval v skladu z njenimi zakoni. Potem se je ta vez pretrgala in ostalo je zgolj delovanje, ne pa vedenje. Marsikje se je izgubilo še to in sedaj živimo v porastu kroničnih bolezni, slabša se kvaliteta življenja, krajša življenjska doba itd.
Meni je dobro počutje zelo pomembno, zdravje, zato obujam stik z naravo, delovanjem naših prednikov, ki so imeli vedenje – z raziskovanjem …
Spomnim se kako pomembno je bilo mami in učiteljicam v nižjih razredih osnovne šole, da se držim pokončno. Na stolih smo morali sedeti z rokami za naslonjalom, med brado in mizo so nam dajali ravnilo, med delom nas je mama ves čas opozarjala, da smo se poravnali itd. Ne zgleda lepo, je rekla, če si vsa sključena. A v bistvu ne gre za popravljanje drže, ampak je v vsem globji smisel.
Ko nas starši ali drugi odrasli opomnijo, naj se zravnamo, v resnici ne gre le za fizično poravnavo hrbtenice. Gre za starodaven instinkt prepoznavanja in usmerjanja človeške energije. ✨
Skrčen, usločen položaj dobesedno stisne prsni koš in pljuča, kar otežuje globoko dihanje in upočasnjuje pretok življenjske energije skozi telo.
Z vzravnano držo nezavedno krepimo samozavest, odprtost in vitalnost. Naša energija postane bolj pretočna.
Fizični položaj telesa pošilja neposredne signale v možgane. Ko dvignemo glavo in odpremo ramena se zmanjša raven stresnega hormona kortizola, dvigne pa se raven energije in razpoloženja. 🙌😌
Ko naslednjič opaziš svojo sključeno držo zato zavestno vdihni, zarolaj ramena nazaj in navzdol ter sprosti napetosti in odpri prsni koš ter si predstavljaj, da se tvoja energija zdaj dviguje in širi. Naj bo ta gib povabilo, da zavzameš svoj prostor v prostoru. Konec koncev smo vsi tukaj z namenom, ki ga je vredno udejanjiti. Prejeli smo edinstven nabor talentov, vizij in potencialov. Ko jih usmerimo v uresničevanje svojih ciljev, ne bogatimo le sebe, ampak pozitivno vplivamo tudi na svojo okolico … 🥰
Včasih se ni spoštovalo samo narave, ampak je veljalo tudi veliko spoštovanje do starejših. Nekje celo tako, da se je vedno mlajši priklonil in dotaknil nog starešine ter ob tem povesil glavo. Pa ne v znak podreditve! Ko se sklonimo navzdol in nagnemo glavo k tlom kri steče k možganom. Ampak ni smisel v pretočnosti krvi, to je zgolj fizična posledica. Aktivira se ponižnost in le ponižni um se lahko uči. Inteligenca pač ne vstopa v arogantno glavo. 😉
Včasih so tudi hrano uživali kot prakso joge. Sedeli so na tleh, noge so bile prekrižane, hrbtenica je bila vzravnana, telo aktivno, medtem ko se je odvijal proces prebave skromne hrane v tišini in ponižnosti, povezani v krogu najbližjih. Um tako ni zašel v otopelost. Danes pa se sedi na stolih, odrezano od zemlje, jé se pre-hitro poleg ekranov oz. drugih motilcev, večinoma nezdrave kombinacije in človek se sprašuje, zakaj pride utrujenost po obroku …
Bosonoga hoja v naravi z vsemi čutili, nabiranje in uživanje lokalnih sezonskih zelišč, sadja idr. divje hrane, sledenje naravnemu ritmu dneva in noči, življenje z luninimi ritmi, praznovanje solsticijev, postenje ob menjavi letnih časov, uporaba naravnih elementov itd., je način življenja, ki ne izvira iz pomanjkanja, temveč iz zavedanja, da resnično bogastvo biva v harmoniji z okoljem. Namesto zanašanja na zunanje, umetne dobrine, se opira na notranjo modrost in naravne zakone. 💓
Takšen življenjski slog prebuja tisto, kar je sodobni svet pozabil — divjo, prvinsko moč človeka – vse do zadnjega izdiha. 🙌
